Kava

Jutranji ritual se začne s skodelico kave. Kakršnokoli, samo da je. Da me zbudi in poživi. Lahko je  prava črna z mlekom ali instant kapučino ali instant kava ali ledena, pač v vseh možnih variantah.

Se pa okusi kave zelo razlikujejo od znamke do znamke. Desetletja nazaj je bila edina in najboljša  kava znamke Alvorada. Ker se kave v Sloveniji ni dobilo, smo jo "švercali" iz Avstrije. Po nekaj kilogramskih zavitkov kave v zrnju smo pripeljali - večinoma za sorodnike in prijatelje. Dišala je res omamno, samo takrat je še nisem pila. Po odzivih naših domačih uporabnikov je bila zelo dobra. Samo včasih so potožili, da je bila kakšna vrečka kave preveč pražena (zažgana) in ne preveč okusna.

Sedaj je pa v blagovnih centrih velika izbira različnih znamk. Spletna prodaja nudi takšno in drugačno kavo. Pa sami si lahko zmešamo kavo po osebnem okusu. Ampak mislim, da ne moreš kar tako na kile kupovat, brez da bi jo poskusil. Nos in brbončice morajo sodelovati, na koncu pa tudi želodec pove zadnjo besedo. Čeprav omamno diši, ni še rečeno, da je tudi dobrega okusa.

Poizkušala sem razne znamke  kave, vendar mi ne odgovarjajo, so premočne. Eno skodelico prave kave lahko spijem (skoraj pogojno), če pa dve na dan, moj želodec že protestira. 

Pravijo, da je čista turška kava najboljša brez vsega. Postrežena na majhnem pladnju v džezvici, da si jo naliješ v majhno skodelico. Zraven ponudijo še slatko in navadno vodo. Takšne kave na žalost še nisem poskusila. Si jo bom privoščila, ko bom na dopustu kje na jugu (sanjam o Sarajevu in Istambulu :).

Potem sem poizkušala razne instant kave in kapučine. Od navadnih, do tistih z okusom, takšnim in drugačnim. Pa z dodatkom sladkorja, mleka in brez vsega. Različne kombinacije. Kava iz avtomata, kava iz namiznega avtomata. No ja, tako - tako po okusu. 

Nekaj časa sem pila kavo iz namiznega avtomata. Kavo v zrnju je zmlel in prelil z vročo vodo. Dodala sem vrečko sladkorja in mleko. Ravno za silo. Nekoč sem malo pomislila in cel teden spravljala v predal vrečke s sladkorjem, namesto da bi z njimi sladkala kavo. Na koncu tedna sem se zgrozila kakšna količina sladkorja se je nabrala. Od takrat pijem kavo brez sladkorja. Sladkor sem si privoščila edino takrat, ko sem bila nekaj dni v šoku. S sladkorjem sem se uspešno pomirila. 

Moje brbončice, nos in želodec so izbrali, da je najboljša instant kava Barcaffe cappuccino caramel. Naredim jo v vroči vodi in dodam za prst hladnega mleka. Dobro premešam. Njami. Božanski okus. Za pocrkljat. Za posebne priložnosti. Za nagrado. Tako dobi še boljši priokus.  

Poleti je odlična tudi ledena kava. Tudi tu sem našla kavo odličnega okusa: instant Barcaffe Freeze - ice coffe. "Ajsica" je najboljša v tej vročini. Dobro jo zmešam z ledeno vodo in dodam za prst hladnega mleka. In to je to. Osvežujoče. Seveda bi jo lahko tudi "nadgradila" z ledenimi kockami, sladoledom, stepeno smetano, čokoladnimi mrvicami, piškotom , ... Pa kaj bi pretiravali, če se lahko ohladimo in osvežimo s čisto preprosto in hitro pripravljeno  pijačo. 

Droga Kolinska je imela pred časom akcijo, kjer so za par kupljenih škatel "ajsice" podarili še kozarec za ledeno kavo. Tako mi je bil všeč, da sem jih dobila štiri. Kakšna žalost je bila, ko sem dva razbila. Jih iščem po trgovinah, pa do sedaj brez uspeha. V teh kozarcih je tudi kava čisto drugega okusa, pride čisto drugače do izraza, je res ledena. Brrrrrr... Če kje vidite takšne kozarce, da jih lahko kupim, mi prosim sporočite. 

Statistično so največji pivci kave Finci. V Helsinkih res vidiš v kavarnah in bifejih, da si večinoma privoščijo kavo. Pa ne samo ene, tudi po več so jih spili, eno za drugo. Pravo, črno kavo.  Kot turistka sem si seveda morala privoščiti "njihovo" kavo. Črna kava, nič posebnega, skuhana na avtomatu. Da ne rečem "brozga". Nisem okusila nobenega dobrega okusa na tej kavi.  Morda popijejo toliko kave, ker imajo pozimi večino dneva temo. Verjetno je njihova  celoletna poraba kave strnjena ravno v zimskih mesecih, da podnevi ostanejo budni. Tudi ostali severnjaki so veliki potrošniki kave. Bogi severnjaki, se mi kar smilijo ...

Kava v lokalih

Nisem redna obiskovalka bifejev, "kafičev", kavarn, slaščičarn in gostiln. Grem pa vsake toliko časa z dobro družbo na kavo in pijačo.

V bližnji kavarni sem naročila ledeno kavo. Po mojem okusu je bila tako zanič, kot še nikoli. Vsebina kozarca je bila hladna kava, sladoled/črna grenka čokolada, stepena smetana in led. Bila je grenka ko hudič. Sem zahtevala, da mi prinesejo sladkor. Natakarica me je tako začudeno gledala, kot da zahtevam kaj nemogočega. Po dveh vrečkah desertnega sladkorja je bila vsaj malo bolj užitna. Pa ne moreš dat v kavo tako grenke čokolade, da praktično ne okusiš in niti vonjaš kave. Če bi želela ledeno čokolado, bi jo naročila. Tako sem naročila kavo in kava je kava, pa četudi je ledena. Ne pa čokolada.

Zadnjič sva bili s prijateljico v "kafiču" v Šiški. Glede na to, da smo sredi poletja in hude vročine, niso imeli ledene kave. Jo nikoli nimajo. Halo?! Pa če bi imeli v hladilniku tisto litrsko pakiranje ledene kave, ki ga prodajajo v vsaki samopostrežni trgovini, dodali stepeno smetano, ledene kocke, pa čokoladne mrvice na vrhu, bi vsaj malo zadostili sezonski ponudbi brezalkoholnih pijač. Ne verjamem, da se z dobaviteljem kave ne bi dalo dogovorit še o ledeni kavi. Ampak to je že višja matematika. Nisem komplicirala in sem naročila kavo z mlekom. 

V nedeljo smo šli na kavico v vaško gostilno. Kava z mlekom, kapučin in sok z vodo. Solidna postrežba, pijača v redu. Ker je bila natakarica dobre volje, je prinesla še prigrizek. Čips - krompirjev čips. No, mogoče zato ker je bilo vroče, pa da nadomestiš, s potenjem izgubljeno sol.  Ampak potem zvem, da dobiš čips tudi pozimi. Kako paše čips h kavi? Nikakor. Meni to dvoje ne gre skupaj. H kavi gredo, po mojem okusu, sladke stvari: sladkor, čokolada, bonbon, piškot, sladica in nevtralne stvari: voda, mleko, smetana ter močne stvari: viski, rum, borovničke.

Vročina in živali

Pravijo, da se mačke ne potijo. Ampak kako se potem ohladijo?  Kožušček se jim spreminja in izgubili so večino zimske dlake. Pojasnilo veterinarja nam razjasni vse.

Naše muce gredo na hladno, po navadi pod kakšen grm. Zjutraj dobijo obvezno zajtrk, čez dan pa morajo imeti veliko vode. Svežo vodo imajo natočeno na različnih koncih, v večjih vedrih in posodah, tako da je dosegljiva tudi sosedovim mucam. Čeprav niso  ravno prijateljske  z njimi, jih nikoli ne preganjajo ko pijejo vodo. Je to mačja solidarnost ali kaj?

Beni v senci forzicije

... gleda kot miš iz moke

Mica v senci jablane

Vročina na vrtu

Vročina slabo vpliva tudi na vrtnine. Saj jih zalivamo, vendar ni učinka. Nekaj lepo dela, nekaj pa samo životari. Do sedaj je pod povprečna letina. Že to, da je zaradi snega bilo več kot mesec zamude pri setvi, je s sušo še slabše. Dobro, da nismo odvisni od pridelka, ker ne bi zaslužili niti za sol. 

Kumare so naredile par plodov, sedaj se vse suši - nič več ne bo pridelka. Bučke hokaido so naredile par lepih bučk, sedaj se tudi sušijo in napadla jih je plesen. Paradižnik je tako mini, da bi skoraj lahko konkuriral češnjevcu. Dovolj ga bo le za sproti, za kakšne solate in kuho. Kuhanje kečapa letos na žalost odpade. Krompir je tako  tako: zgodnji je bil lep, kiflčar je droban in poln lukenj (katera golazen ga je napadla nimam pojma).

hokaido bučke - napad plesni

Fižol lepo dela, ta nizek je ves v cvetju in upam, da bo kaj zraslo. Tudi bučke - cukete lepo delajo - po eno bučko na teden.Korenje in peteršilj sta lepa. Blitva uspeva. Melancane životarijo. Paprike delajo, a plodovi so čisto papirnati (tako tenki) in hitro odpadejo. Solata je šla v cvet, glavnata solata je pa slaba.

bučka - cuketa

nizek fižol v cvetju

No, vsega bo za pokušino in za sproti čisto dovolj.

Vročina

Danes ob 15.uri je bilo v Ljubljani 35°C in pretežno jasno ter velika toplotna obremenitev. Jaz pa pravim, da je vroče kot v peklu in sončno brez oblačka. Ni za hodit, kaj šele za ležat na soncu. Dobiš lahko opekline, kot tele vrtnice na vrtu.

Na TV nam dajejo navodila, da je potrebno ponoči prezračit prostore, zjutraj zapret in spustit rolete. Biti v senci in piti veliko vode. Izogibati se soncu na betonu in asfaltu, ker so tam višje temperature kot pa v naravi. Vse opravke je idealno naredit zjutraj, da lahko potem v hladu in s hladno pijačo uživaš. Da se lahko posvetiš kakšni dobri knjigi. 

Ampak  v tej vročini mi možgančki kar ne funkcionirajo. Misli švigajo sem in tja. Kaj imam še za naredit, kaj sem pozabila, oči mi grejo kar skupaj, ... Zvečer ne moreš spat, tako da zaspiš lahko šele pozno ponoči, ko se vsaj malo shladi.

Saj nas zvečer čaka zalivanje vrta, k vsaki sadiki nekaj vode prilit, kar je bolj za životarjenje, kot pa za kakšno uspevanje vrtnin. So že začeli oglaševat, da je potrebno varčevat z vodo. No, dokler bo še v cisterni dovolj vode od dežja, bo še v redu. Potem bomo pa kot so že naše stare mame delale: shranile vodo od pranja solate in zelenjave, shranile vodo od spiranja ročno pranih oblek in še bi se našlo. Zaenkrat ne recikliramo takšne vode, ker nimamo urejene primerne napeljave. Verjamem, da je to eko varčevanje. Bomo imeli nekoč, ko ...

Rože

Nikoli ni dovolj rož. Tako v okrasnem vrtu, kot tudi na čestitkah. Asociacija vrtnic iz narave:

 Rezultat na čestitkah:

Prvič sem delala v qulling tehniki. Sem zadovoljna, ker mi je lepo uspelo. Slikala sem dvakrat in ugotavljala kakšna je razlika v ozadju.

Šopek rož

Poživiti prazno mizo s šopkom rož, eno rožo in zelenjem. Sem odrezala vrtnico, travo, lovorikovec, zelenje, gladiolo, vzela kristalni vazi, idrijski prtiček in ustvarila sledeče:

Kopalnica

Dnevna soba

Vse najboljše

Rojstni dan. Čestitka za rojstni dan. Lepo je, da jo dobiš po pošti, še boljše pa da ti osebno čestitajo. Naredila sem par čestitk po predlogi iz knjige (moj spomin - katere že?).

Kar v redu za drugič.

Brezposelnost

Biti danes brezposeln je že nekaj čisto normalnega. Zavod za zaposlovanje ima letos vsak mesec manj prijavljenih, po njihovi statistiki: "Ob koncu junija 2013 so bile pri Zavodu prijavljene 116.603 brezposelne osebe, kar je 1.973 oseb oziroma 1,7 % manj kot maja. Tako se je brezposelnost zmanjšala že peti mesec zapored."

Saj poznate statistiko: meso + kislo zelje = segedin. Kakor za koga.

12. julija 2013 je bila neslavna obletnica: šest mesecev moje brezposelnosti. Moji statistični podatki na današnji dan: 215 prošenj, 8 vabil na razgovor, 7 razgovorov (enega sem morala izpustit, ker sem bila v bolnici), 99 negativnih odgovorov. Za en razgovor še čakam odgovor - morda negativno morda vabilo za drugi krog.

Vse kar se tiče nezaposlenosti je v mojih možganih kot nekaj v oblakih. Nisem si ni niti v sanjah predstavljala, da bom po skoraj 30 letih delovne dobe brezposelna. Pa pride trenutek, ko dobiš v podpis izredno odpoved. Pač delal si tako kot zmeraj - po stalni praksi, vendar so prišli novi lastniki in ti si jim trn v peti, pa se te morajo znebiti. Najdejo te lahko čisto na vsako "narobe postavljeno piko ali vejico". Nisi po njihovih standardih. In doleti te nenadoma, takrat ko postane tvoj šef nenavadno prijazen. Prej te je jeb..., sedaj te pa sprašuje po tvojem počutju. Halo!?  Res se lahko vprašaš kaj si narobe naredil.

Šok. Hujše kot elektrošok.  Pa nazadnje podpišeš prejem odpovedi in greš z dvignjeno glavo ven iz svoje pisarne. Rečeš adijo. Ampak tvoja zadnja beseda je ..., da se vrneš!!

Minljivost življenja

Danes si, jutri te ni. Nitka se pretrga, upihne se sveča, ck - pa te ni. Sem med pogrebi videla ime in priimek bivšega sodelavca. Kar nisem mogla verjet, da je to on. Na žalost sem na netu našla novico, da je res. Spomini. Spomini so večni.

Te dni bi tast praznoval rojstni dan. Na grob smo šli prižgat svečke in uredila sem lep svež šopek rož. Tašča je vprašala, če bom slikala, tako ji je bilo všeč. Drugič.

Ta običaj prižiganja sveč na grobovih je kar preveč razširjen po celi Sloveniji. Mislim, da ga propagira svečarski lobij. Koliko ton pogorelih sveč dnevno odvržemo v smeti (in sedaj gredo vsaj v predelavo). V primerjavi s severnimi deželami je kot dan in noč. Na sprehodu po Helsinkih sem zašla tudi na pokopališče. Urejen je kot javni park. Lepo. Veliko drevja, trave, grmičkov, ptičjega petja, potke posute s peskom, na eni strani stani mesto na drugi strani morska obala in sprehajalna pot. Grobovi so bili urejeni: pokošena trava,  nič vaz s šopki in nič sveč. Našla sem tudi grob slovitega finskega arhitekta Alvarja Aalta.  Na majhni vzpetinici, v ozadju grmovje in drevje, grški steber z napisom Alvar AAlto. Čisto preprosto. Nič rož, nobene vaze, nobene svečke. Sem pa opazila blizu stebra nekaj kamenčkov. Verjetno so tisti, ki so obiskali grob s kamenčki pusti svoj znak. Lepo.

Pri nas lahko primerjam  velika pokopališča z vaškimi. Na velikih pokopališčih, na primer Žalah, je kar nekaj neurejenih grobov, ovenelih rož, razmetanih sveč in zapuščenih grobov. Imam občutek, da tu obiski grobov niso redni, verjetno enkrat na vsakih par mesecev. Nasprotno je na vaških pokopališčih, kjer se vsi domačini poznajo, mora biti grob urejen, po navadi ob sobotah ali pa pred nedeljsko mašo. Vse zato, da sosedje ne bi opravljali.

Na tastov grob sem lansko leto nasadila grmičke, drugo zelenje in rože. Spomladi je bilo potrebno mačehe in sive grmičke zamenjat (ker so enoletnice). Odcveteli so krokusi in tulipani.

Zadnji sneg in polegli rumeni krokusi

Poletni nasad

Cipresa v zgornjem levem vogalu se je lepo ukoreninila in tudi sneg ji ni škodoval. Pred naslednjo zimo jo bom morala malo skupaj zvezat, da bo lepo rasla v obliki stožca. Trave sem morala malo postriči, kot pri frizerju, samo suhe špice. Spodaj so se lepo razrasle blazinice vrtnega mahu in cvetijo z majhnimi belimi cvetki. Petelinove rože tudi lepo cvetijo in jim sonce ne škoduje. Plazeči sibirski brin prav lepo uspeva desno spodaj in še bo razrasel po pesku.

Najraje bi nasadila same trajnice, da ni tistega sajenja spomladi in za 1. november. Pri tem me najbolj živcira, ko moraš ugotavljati katere rože bi ustrezale, jih dobiti to v vrtnariji, pa nimajo v pravi barvi oz. pravi barvni kombinaciji. Tako pa nasadiš trajnice, odstranjuješ plevel, dodaš gnojilo, pripraviš na zimo in to je to. Čim bolj poenostavit urejanje groba.

Tudi mami mi je naročila, da bi na bratovem grobu nekaj novega nasadila oz. ga uredila. Seveda bom morala njene želje upoštevat. Najbolje, da narišem osnutek, tako kot sem za tastov grob. Najprej sem narisala osnutek, potem smo šli v vrtnarijo, nabrali grmičke in rože ter tam postavili tako kot je bilo potem nasajeno na grobu. Imela sem mere razpoložljive gredice. In odlično je uspelo. Dobra praksa za naprej.

Organiziram kuhinjsko shrambo

Še primer organiziranosti v moji kuhinji. Mislim, da je najbolje imeti vse na očeh. Poličnik je moderne izvedbe v domačem  dizajnu in po meri. Ideja in zasnova je moja, mojstrsko mizarsko delo pa je prispeval mož. Predhodnica poličnika je bila omarica z vrati. V njej je bilo praktično manj doz, kot jih je sedaj in nepregledno (ena doza za drugo). Velikokrat nisem vedela/našla določene začimbe, zato sem kupila novo. Tako se mi je dogajalo, da sem imela tudi po tri mlete popre in vse samo do polovice porabljene.

Poličnik niso samo ravne police, kar je še bolj vidno na sliki skupaj z napo. Tudi osnovo je mož izdelal sam in vgradil napo. Moj dizajn, kopiran iz italijanske revije. 

Se mi zdi, da je vsebina v steklenih dozah še najbolj vidna. Res, da ničesar ne piše vendar že po vsebini vidiš kje in kaj je. Mimo grede lahko pride do zamenjav, na primer drobtine in kus kus, mogoče še pšenični zdrob.  Do sedaj se mi to še ni zgodilo. Sedaj lepo točno vidim kaj in koliko imam. In česar ni. Takoj vidim, da sta dve dozi prazni: v veliki manjkajo polžki, v srednji pa ribana kaša. In kdaj bo potrebno kupiti novo zalogo. Seveda imam v drugi omari še ostale shranke, ki jih ne uporabljam tako pogosto.

Kot je v poličniku videti, imam pri roki samo osnovne izdelke, ki jih potrebujem pri kuhi (napisane so tudi variante):

1. moka: bela, polnozrnata, ajdova, pirina, kokos moka, pšenični zdrob, kus kus ...
2. riž: dolgozrnat, za rižote, rjav ...
3. testenine: makaroni, peresniki, polžki, špageti, testo za lasagno, ribana kaša, rezanci za juho ...
4. za zajtrk: koruzni kosmiči, ovseni kosmiči, čokoladne kroglice, sadni müsli ...
5. sladkor: beli, rjav, mleti ...
6. kava:  prava kava, instant kapučino
7. začimbe: cela polica
8. sol: mleta, groba, himalajska ...

Če takole pogledam, je to skoraj osnovni nakupovalni listek. Manjkajo še:

1. kruh
2. mleko in mlečni izdelki
3. meso
4. sadje
5. zelenjava
6. pijača
7. olje in kis
8. jajca
9. čaj
10. hrana za ljubljenčke
11. čistila
12. in še bi lahko naštevala ...

Zaključek tečaja

Ta teden sem končala z računalniškim tečajem ECDL. Moj "delodajalec" mi je velikodušno odobril izobraževanje. No, hotela sem na nadaljevalni tečaj Excel-a (ker mislim, da bi morala obvladat še vrtilne tabele - karkoli je že to :) in Accessa (o katerem nimam pojma). Pa ne bodimo tako malenkostni.

Nič niso preverjali mojega znanja. Dali so me v skupino krasnih ljudi. Hodila sem mesec in pol na predavanja, pisala sedem izpitov. Krasno, sem bila vsaj dopoldneve polno zaposlena. Popoldan sem pa morala vadit in ponavljat, da sem spet prišla v prakso. Če programov ne uporabljaš pri svojem delu, kar hitro pozabiš na vse trike.

Imeli smo tudi super predavateljico. Bila je potrpežljiva in zelo strokovna. Na vsa vprašanja je odgovorila in pri tem pokazala tudi trike, ki so stvar nadaljevaljnega tečaja. Njena potrpežljivost in dobra volja, sta bila dobra motivacija za učenje.

Na koncu smo ji za zahvalo dali čestitko z našimi podpisi. Ena majhna pozornost cele skupine.
Ker se je odpravljala na počitnice je temu primeren tudi mornarski motiv.

Čestitko sem naredila sama. Spravila sem se malo barvat, štempljat, rezat, vozlat, žgat in pisat. Nastala je čestitka in še nekaj različic.

Ta slika je malce medla, pač slikana je ponoči. Ostale sem lahko še enkrat slikala in so bolj čiste. Za drugič vem, da moram slikat podnevi. 

Kombinirala sem modre barve, z belo, rumeno, cikcak vzorčkom (naj bi bili nakazani valovi). Vrvico sem vozlala v mornarskem vozlu (carrick bend) in pri tem sem si morala prav narisat kako gredo vrvice. To vozlanje mi je vzelo kar nekaj časa, ampak izgeldajo kar lepi. Da se konci vrvic ne cefrajo, sem jih nad ognjem sveče ožgala in porezala nastalo črnino. Ko sem jih hotela zataknit za karton, lepilo ni dovolj lepo držalo, blazinice, pa tudi niso lepo izgledale. Najboljše so uspele, ko sem jih spela s spenjačem.

Ta zadnja mi je kar nekam bleda in neizrazita. Ozadje je srebrno, morje je mirno. Sem premišljevala, da bi v en kot dodala rdečo morsko zvezdo ali pa kaj bolj barvitega. Še iščem ideje in zagotovo bom nekaj še dodala.

Mož mi je rekel kdaj jih bom začela prodajat. Da mi ne bodo ležale v predalu, pošiljala jih tako ali tako ne bom. Bom morala premislit o spletni prodaji.