Vsi sveti

Danes smo si vzeli čas in šli na grobove. Dan pred vsemi svetimi. Da se izognemo gneči. Nesemo še sveže cvetje. Prižgemo svečke. Se spomnimo najdražjih. Da obudimo spomine. 

Na b. grob sem prinesla belo krizantemo in prižgala svečko. 

Memento mori!

Na spletni strani pokopališča Žale sem na iskalniku poiskala, kje so pokopani znanci. Dobila sem podatek s potjo. Da se znajdeš, je kar velika umetnost. Pa nisem našla. Se bom drugič potrudila najti točno določen grob, z ugotavljanjem kateri oddelek je, s štetjem vrst in štetjem grobov.

Novoletne čestitke 2009

Konec leta 2008 sem za novoletne čestitke reciklirala stare, prejete čestitke. Nekatere prejete čestitke so se mi zdele zelo lepe in se mi je zdela škoda, da bi pristale med starim papirjem. Sicer pa vsak ustvarjalec mora znati uporabiti  takšne in drugačne materiale. Za nekatere je določen material odpadek - smeti, za nekatere pa ustvarjalni material - zaklad.

Postopek je čisto enostaven. Na nove osnove čestitk, sem prilepila nove kartončke. Nato izrezala določen motiv stare čestitke in ga prilepila. Seveda sem oblikovala tudi vogale z luknjači. Z valovitimi in cikcak škarjami izrezala robove. Izsekala snežinke, zvezdice. Oblikovala postavitev. V sredino dodala barvni papir, ki sem ga obrezala z valovitimi škarjami. Na zadnjo stran sem napisala reciklirano - ponovno uporabljeno. In čisto vsaka je bila drugačna. Posebna. Če je že motiv bil enak, je bilo ozadje v drugih barvah ali pa drugačna postavitev. In kar lepo se je izšlo. Upam, da so prejemnikom polepšale novo leto.

 

 

 

 

 

 

Čestitka za 70. rojstni dan

Družinski prijatelj je praznoval 70. rojstni dan. Tašča me je prosila za čestitko. Naredila sem kar nekaj primerkov, z različnimi temami. Izbrala je čestitko, na kateri so bili natisnjeni moški najljubši rekviziti. Temu primerno je napisala tudi nekaj verzov.

 

 

Na naslovnici je v sredini odtis kompasa v starinski obliki (vintage verzija). V štirih vogalih so odtisnjene štampiljke: fotoaparata, steklenice vina z dvema kozarcema, igralni karti (srčev as) in čokolada z vrtnico. Ker je obdarjenec po poklicu "malar", sem na levi strani dodala barvno lestvico rjavih nians. In seveda ni smela manjkati zlata številka 70. V notranjosti sem dodala tudi kuvertico za darilo. Zapečatena je s štampiljko kompasa (samo ožji krog).

Druge teme čestitk: potovanje, potovanje z balonom, potovanje v Pariz, Pariz in ornament.

 

 

 

 

Torta

Spodobi se, da za rojstni dan dobiš torto. Da pihaš svečke. Prve sploh ne pričakuješ. Jo pa dobiš. In pihat moraš eno svečko. Nato si torto želiš za vsak rojstni dan. Mora biti. Ko pa praznujejo ženske, je moderno, da več let zaporedoma praznujejo isto številko let.  Ma, ne moreš uiti emšu. Kar je je. Tudi naša babi je veselo praznovala okroglih 80. Sem se potrudila in spekla torto. Pa še dve svečki sta bili za pihat. In odrezala si je prvi kos.

Spet sem bila na trnih in po netu iskala kakšen dober recept.  Našla sem višnjevo torto.  Seveda ne bi bila dobra, če jo ne bi vsaj malo zamočila. Prvič, ko sem delala biskvit, sem dala premalo kakava. Ni bilo ravno 3 dag. Rumenjake in beljake sem mešala posamezno. Prišel je kar bled in nizek biskvit. Zato sem se ga lotila še drugič. Tokrat sem dala dovolj kakava. Cela jajca sem stepala s sladkorjem celih 10 minut. Celo večnost. Moko s pritiklinami sem vmešala tako, da sem privzdigovala jajčno maso. Na dno tortnega modela sem dala peki papir, sten nisem nič mazala. Iz  sredine, sem testo zrinila proti robu, da med peko ni nastal hribček. Napotki kuharic na netu, za ta recept, so bili dobrodošli. Končni rezultat je bil odličen. Testo je bilo lepo rahlo, visoko in temno. Sem hotela porabit obe vrsti testa, tako da sem kombinirala malo tega malo onega. Še moja varianta: za nadev sem dala dva kozarca višenj. En kozarec tako kot je v receptu. Drug kozarec: s sokom (1 dcl), dvema žlicama mletega sladkorja in malo ruma sem namočila drugi biskvit in dodala višnje. Na vse plasti sem dodala tudi smetano.

Potrudila sem se tudi z okrasitvijo. Vem, da bi morala imeti sladkorno maso, vendar pri sosedu tega niso  imeli. Prvič sem delala okraske. Idejo sem našla na netu. Naredila sem vrtnice in listke iz marcipanove mase ter dodanih barvil. Rdeče barvilo z višnjevim okusom in zeleno z okusom mete. Košček marcipanove mase sem polila z barvo in v plastični vrečki pregnetla. Med dvema plastema silikonske podlage sem ga na tenko zvaljala. Vrtnice sem oblikovala, kot sem zasledila, da jih oblikujejo iz papirja. Z modelčki za piškote sem izrezala okrogle rožice. Prvemu krogu izrežeš en del, drugemu dva, tretjemu spodnjo tretjino. Malo sem oblikovala po svoje in nastali so cvetovi in popki vrtnic v različnih oblikah. Liste sem oblikovala po pravih vrtničnih listih. List vrtnice sem oprala in ga postavila na marcipan. Z nožem sem ga neravno obrezala (pravi listi so drobno nazobčani). Na marcipanu pa je list pustil odtis žil. Nastal je pravil marcipanov listek. Drugo zelenje pa je bilo v obliki smrečice (model za piškote) in z odtisom žil naravnega lista vrtnice. Vrtnice sem pri delu napičila na zobotrebec. Ko sem jih dala v hladilnik, sem zobotrebec z vrtnico napičila v jabolko. Listke sem pa ohladila na krožniku. Nekatere sem dala tudi na žličko, da so bili vzbočeni in malo zviti. Čez noč so se okraski ohladili in strdili.

Tudi s smetano sem se poigrala. Na srečo sem imela dresirno vrečko z nastavki. Dala sem jo v visoko ozko posodo in zavihala robove navzven. Drugič moram v vrečki smetano bolj poravnat. Med brizganjem sem bila pozorna, da je vmes tudi malo zraka. Zato sem oblikovala bolj počasi. Malo sem poizkusila različne nastavke in mislim, da mi je kar uspelo. Kupčki so na robu zgoraj in spodaj.

No, končni rezultat torte so pohvalili. Ocena: izgled odlično, okus dobro (edino za moj okus malo preveč suha).

Torta v domačem hladilniku

Prižgani svečki (foto T.G)

Prvi rez (foto T.G.)

Drugi rez (foto T.G.)

Prerez

Košček torte

Problem sem imela z embalažo. Kupila sem podstavek s pokrovom. Nisem bila pozorna, da je za kolače. Hja, ko sem začela sestavljati torto, se mi je zdela kar previsoka. Manjkale so še vrtnice in svečki. Res je bila previsoka za pokrov. Zato sem jo dala samo na podstavek. In brez pokrova. Sicer pa tudi profesionalni slaščičarji vozijo torte brez embalaže. Lepo jo daš v prtljažnik, ostalo vsebino pa tako postaviš, da se ne more prevrnit na torto. Pa tudi v hladilniku je bilo premalo prostora. Na spodnji polici je bila preširoka. Zato sem morala odstraniti zgornji dve polički.

Ko je bila v hladilniku sem jo slikala. Ko smo pa odšli, sem jo pozabila. Sem si pa rekla, bom slikala v gostilni. Tam sem fotoaparat dala v roke profesionalki.  Slikala je tako, da se vrtnice niso ravno dobro videle. Ja, saj vem pri tej sliki je bila bolj pomembna babi. Ne torta. Meni je bila pa važna torta. Še posebej vrtnice. Vem za drugič. Bom slikala sama. Ne iz profesionalnega zornega kota, temveč iz tistega, kot si ga želim.

Vložena paprika

Bila sem pridna in pred bližajočim hladnim vremenom sem pospravila papriko. Čim papriko dobi mraz, postane grenka. Zato sem pobrala vse velike plodove, tudi zelene. Pustila sem edino najmanjše. So pretanki, da bi jih vložila. Uporabni so za kuhanje. Grmičke paprike sem še pokrila s kopreno. Upam, da bodo vsaj še malo zrasli in se odebelili.

Vložila sem jo po receptu, po katerem jo vlaga mami. Za 5 kg paprike potrebujemo:
1 l kisa za vlaganje
1 l vode (po okusu lahko dodamo več vode )
6 žličk sladkorja
poper v zrnju
1 žličko soli
1/2 dcl olja (lahko ga tudi izpustimo)

Po navadi naberem cel škafec paprike. Jo razpolovim, odstranim peške, pecelj in tanko mehko kožico v sredini. Operem in razrežem na manjše koščke. Mami je papriko narezala za 4 - 6 podolžnih kosov. Meni so pa bolj všeč manjši koščki. Ko tekočina zavre dodam paprike in jih kuham toliko časa, da spremenijo barvo. Tako, da ostane še čvrsta. Ko koščke nabašem v kozarce, nalijem kisa, z vilico še pritisnem papriko, da odstranim zrak. Do vrha prilijem kisa in zaprem kozarce.

Vložena paprika mi je dobra v sendviču,  samo s kruhom in sirom, kot dodatek k pizzi. Pozimi nadomešča solato. Kot vir C vitamina.

Vabilo za 80 let

Naša babi je praznovala 80 let. Iskrene čestitke! In še na mnoga leta!

Pripravila sem vabilo za rojstnodnevni žur. Besedilo je prispevala babi. Ideja za obliko pisave in postavitev je moja. Na bel neraven list formata A4 sem natisnila besedilo, okrasila s štampiljkami. S svetlo modrimi kristalčki na štampiljkah sem še poudarila slovesnost vabila. Štempljala sem tudi kuverte.

Nekaj podatkov sem za objavo prekrila (tam, kjer se v besedilu nadaljujejo zmazki). Moram še ugotovit, kako se prekrije, da niso zmazki, podatki pa tudi niso vidni. Za to akcijo sem morala usposobiti program Picasa. Naložit na računalnik, ugotovit kako deluje, kako zbrisat podatke in ugotovit kako in kam shranit popravljene slike. No, pa mi je nekako le uspelo.  Marsikaj se da naučit na netu. Samo veliko časa in volje moraš imeti.

Vabila zbrana za gasilsko sliko

 

Zgornja rozeta s kristalčki

Levi in desni spodnji vogal: okrašena s po enim kristalom

Kuverte

S končnim izdelkom sem zelo zadovoljna. Dobila pa sem tudi prve pohvale. Bo treba še nadaljevat z ustvarjanjem.

Jesen

Jesen je sedaj že dobro pokazala svojo moč. Prvo kar je bilo, da je bilo nekaj dni kar hladno. Deževno.  Megleno. Oblačno. Turobno. Mračno. Depresivno. Dan je že kratek. Danes je sonce vzšlo ob 7.13 in zašlo ob 18.25 uri. Ko zjutraj vstaneš je tema, ko bi popoldan še kaj zunaj naredil, je tema.

Sploh je zoprno, da moraš imeti dopoldne prižgano luč. Tako oblačno je in nič prijazno. Temno. Včasih je tak dan, da bi kar ostala v postelji, ob kakšni dobri knjigi. Se mi sploh ne da vstati. Tako nizek pritisk je, da včasih pomaga samo kavica.

Ko je začelo deževati in se je zunaj shladilo, je bilo tudi v sobah mraz. Malce smo še potrpeli, se bolj oblekli, se pokrili z odejo in v kopalnici prižgali pečko. To je trajalo kar predolgo, zato je mož zakuril. Ta občutek toplote je tako prijeten in udoben. Luksuz. Ko se je malo pokazalo sonce, je takoj postalo prevroče. Zato, ob sončnih dnevih, čez dan izključimo gretje in ga vključimo šele ko se zmrači. No, to je že prvi znak jeseni.

Drugi znaki jeseni so tudi:

• mački jedo večkrat dnevno oz. so kar naprej lačni, 
• drevje počasi odmetava listje, 
• gozd spreminja barve:  iz zelene v rdeče, oranžne in v rjavkaste tone,
• pospravit je treba vrtnine ali pa jih zaščitit pred mrazom,
• posadit tulipane in narcise, 
• na grobu posadit mačehe (klasika je še zmeraj najlepša),
• nabavit sveče,
• poletno garderobo zamenjat s toplimi oblačili, 
• in še marsikaj bi se našlo.

Saj vem, da bo po prvem novembru kmalu sledilo Martinovo in kaj hitro Miklavž. Potem je pa božič in novo leto že pred vrati. In tudi zima. Sneg. Mraz. Kako hitro mine eno leto.