Na koncu, ko je kozarec napolnjen, ga po robu še umijem z vato namočeno v žganje. Na vrh marmelade sem včasih nalila rum ali sadni liker. Sedaj sem pa poizkusila z vodko (Finlandia), ki naj bi bila brez okusa. Sem iskala z okusom, vendar je v naših trgovinah nisem videla. Dobila sem jo edino na Sila bazarju, na Finski stojnici. Bila je z okusom limete. Odlična je hladna z rezino limete. To je pa že preteklost ...
http://en.wikipedia.org/wiki/Finlandia_%28vodka%29 |
Tudi pokrovček dobro operem in splaknem pod tekočo vodo. Z vato namočeno v žganje ga razkužim in pokrijem kozarec. Tako porabim kar nekaj žganja in vate. Za kozarec svoj kos vate, za pokrovček svoj kos vate.
Kozarce po polnjenju tudi umijem, da odstranim vse ostanke, ki v kleti privlačijo plesen. Seveda nalepim še nalepko, z vsebino in letnico polnjenja.
Pa v shrambi je treba pomit police, odstranit pajčevine, in še marsikaj bi bilo treba počistit v kleti, vendar ...
Do sedaj se mi je pokvarilo le malo shrankov. Ugotovila sem, da so največkrat krivi pokrovčki. Kozarce sem zapirala z že enkrat uporabljenimi. Sedaj, če je le mogoče, uporabljam nove. Se mi pa lepo zdi, da so kozarci za en shranek enotni. Najraje uporabljam velikost 375 ml. Ravno prav je za kečup in marmelado. Večji pa so za vloženo papriko in kumarice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar