Torta

Spodobi se, da za rojstni dan dobiš torto. Da pihaš svečke. Prve sploh ne pričakuješ. Jo pa dobiš. In pihat moraš eno svečko. Nato si torto želiš za vsak rojstni dan. Mora biti. Ko pa praznujejo ženske, je moderno, da več let zaporedoma praznujejo isto številko let.  Ma, ne moreš uiti emšu. Kar je je. Tudi naša babi je veselo praznovala okroglih 80. Sem se potrudila in spekla torto. Pa še dve svečki sta bili za pihat. In odrezala si je prvi kos.

Spet sem bila na trnih in po netu iskala kakšen dober recept.  Našla sem višnjevo torto.  Seveda ne bi bila dobra, če jo ne bi vsaj malo zamočila. Prvič, ko sem delala biskvit, sem dala premalo kakava. Ni bilo ravno 3 dag. Rumenjake in beljake sem mešala posamezno. Prišel je kar bled in nizek biskvit. Zato sem se ga lotila še drugič. Tokrat sem dala dovolj kakava. Cela jajca sem stepala s sladkorjem celih 10 minut. Celo večnost. Moko s pritiklinami sem vmešala tako, da sem privzdigovala jajčno maso. Na dno tortnega modela sem dala peki papir, sten nisem nič mazala. Iz  sredine, sem testo zrinila proti robu, da med peko ni nastal hribček. Napotki kuharic na netu, za ta recept, so bili dobrodošli. Končni rezultat je bil odličen. Testo je bilo lepo rahlo, visoko in temno. Sem hotela porabit obe vrsti testa, tako da sem kombinirala malo tega malo onega. Še moja varianta: za nadev sem dala dva kozarca višenj. En kozarec tako kot je v receptu. Drug kozarec: s sokom (1 dcl), dvema žlicama mletega sladkorja in malo ruma sem namočila drugi biskvit in dodala višnje. Na vse plasti sem dodala tudi smetano.

Potrudila sem se tudi z okrasitvijo. Vem, da bi morala imeti sladkorno maso, vendar pri sosedu tega niso  imeli. Prvič sem delala okraske. Idejo sem našla na netu. Naredila sem vrtnice in listke iz marcipanove mase ter dodanih barvil. Rdeče barvilo z višnjevim okusom in zeleno z okusom mete. Košček marcipanove mase sem polila z barvo in v plastični vrečki pregnetla. Med dvema plastema silikonske podlage sem ga na tenko zvaljala. Vrtnice sem oblikovala, kot sem zasledila, da jih oblikujejo iz papirja. Z modelčki za piškote sem izrezala okrogle rožice. Prvemu krogu izrežeš en del, drugemu dva, tretjemu spodnjo tretjino. Malo sem oblikovala po svoje in nastali so cvetovi in popki vrtnic v različnih oblikah. Liste sem oblikovala po pravih vrtničnih listih. List vrtnice sem oprala in ga postavila na marcipan. Z nožem sem ga neravno obrezala (pravi listi so drobno nazobčani). Na marcipanu pa je list pustil odtis žil. Nastal je pravil marcipanov listek. Drugo zelenje pa je bilo v obliki smrečice (model za piškote) in z odtisom žil naravnega lista vrtnice. Vrtnice sem pri delu napičila na zobotrebec. Ko sem jih dala v hladilnik, sem zobotrebec z vrtnico napičila v jabolko. Listke sem pa ohladila na krožniku. Nekatere sem dala tudi na žličko, da so bili vzbočeni in malo zviti. Čez noč so se okraski ohladili in strdili.

Tudi s smetano sem se poigrala. Na srečo sem imela dresirno vrečko z nastavki. Dala sem jo v visoko ozko posodo in zavihala robove navzven. Drugič moram v vrečki smetano bolj poravnat. Med brizganjem sem bila pozorna, da je vmes tudi malo zraka. Zato sem oblikovala bolj počasi. Malo sem poizkusila različne nastavke in mislim, da mi je kar uspelo. Kupčki so na robu zgoraj in spodaj.

No, končni rezultat torte so pohvalili. Ocena: izgled odlično, okus dobro (edino za moj okus malo preveč suha).

Torta v domačem hladilniku

Prižgani svečki (foto T.G)

Prvi rez (foto T.G.)

Drugi rez (foto T.G.)

Prerez

Košček torte

Problem sem imela z embalažo. Kupila sem podstavek s pokrovom. Nisem bila pozorna, da je za kolače. Hja, ko sem začela sestavljati torto, se mi je zdela kar previsoka. Manjkale so še vrtnice in svečki. Res je bila previsoka za pokrov. Zato sem jo dala samo na podstavek. In brez pokrova. Sicer pa tudi profesionalni slaščičarji vozijo torte brez embalaže. Lepo jo daš v prtljažnik, ostalo vsebino pa tako postaviš, da se ne more prevrnit na torto. Pa tudi v hladilniku je bilo premalo prostora. Na spodnji polici je bila preširoka. Zato sem morala odstraniti zgornji dve polički.

Ko je bila v hladilniku sem jo slikala. Ko smo pa odšli, sem jo pozabila. Sem si pa rekla, bom slikala v gostilni. Tam sem fotoaparat dala v roke profesionalki.  Slikala je tako, da se vrtnice niso ravno dobro videle. Ja, saj vem pri tej sliki je bila bolj pomembna babi. Ne torta. Meni je bila pa važna torta. Še posebej vrtnice. Vem za drugič. Bom slikala sama. Ne iz profesionalnega zornega kota, temveč iz tistega, kot si ga želim.