Jesen

Jesen je sedaj že dobro pokazala svojo moč. Prvo kar je bilo, da je bilo nekaj dni kar hladno. Deževno.  Megleno. Oblačno. Turobno. Mračno. Depresivno. Dan je že kratek. Danes je sonce vzšlo ob 7.13 in zašlo ob 18.25 uri. Ko zjutraj vstaneš je tema, ko bi popoldan še kaj zunaj naredil, je tema.

Sploh je zoprno, da moraš imeti dopoldne prižgano luč. Tako oblačno je in nič prijazno. Temno. Včasih je tak dan, da bi kar ostala v postelji, ob kakšni dobri knjigi. Se mi sploh ne da vstati. Tako nizek pritisk je, da včasih pomaga samo kavica.

Ko je začelo deževati in se je zunaj shladilo, je bilo tudi v sobah mraz. Malce smo še potrpeli, se bolj oblekli, se pokrili z odejo in v kopalnici prižgali pečko. To je trajalo kar predolgo, zato je mož zakuril. Ta občutek toplote je tako prijeten in udoben. Luksuz. Ko se je malo pokazalo sonce, je takoj postalo prevroče. Zato, ob sončnih dnevih, čez dan izključimo gretje in ga vključimo šele ko se zmrači. No, to je že prvi znak jeseni.

Drugi znaki jeseni so tudi:

• mački jedo večkrat dnevno oz. so kar naprej lačni, 
• drevje počasi odmetava listje, 
• gozd spreminja barve:  iz zelene v rdeče, oranžne in v rjavkaste tone,
• pospravit je treba vrtnine ali pa jih zaščitit pred mrazom,
• posadit tulipane in narcise, 
• na grobu posadit mačehe (klasika je še zmeraj najlepša),
• nabavit sveče,
• poletno garderobo zamenjat s toplimi oblačili, 
• in še marsikaj bi se našlo.

Saj vem, da bo po prvem novembru kmalu sledilo Martinovo in kaj hitro Miklavž. Potem je pa božič in novo leto že pred vrati. In tudi zima. Sneg. Mraz. Kako hitro mine eno leto.