Jež

Zvečer sva z možem slišala cmokanje, pri vodi, nastavljeni za muce. Mož je vzel baterijo in šel pogledat, kdo cmoka. Bil je ježek. Spet se je pojavil pri nas. Seveda mu je mož za večerjo natresel še mačjih briketov. Sva mislila, da je potem odšel na varno.

Zjutraj me mož pokliče, naj hitro pridem v garažo. Da moram nekaj videti. Sem ga vprašala, če je kaj takega, da vzamem fotoaparat. In sem poslikala:

Ježek se je zatekel v garažo, medtem ko jo je mož ponoči še zračil. Naredil si je prostor v vrečki s svečami in se zvil v klobčič. Zjutraj je mož gledal, kdo je po tleh razmetal sveče. Potem je v vrečki videl še bodičke. Sem se že ustrašila, da se je zadušil v plastični vrečk. Pa je bil kar živahen klobčič bodic. Samo svetloba ga je motila. Mož ga je dal na varno, pod skladovnico desk, kjer so že jeseni bivakirali ježi. 

Ježi so pri nas zaščitene živali. Na vrtu so prav koristni, saj so njihova prehrana sovražniki našega vrta: polži, ličinke in druga gomazeča nadloga. Lansko leto so bili v jeseni "na hrani" trije ježki, mama ježevka z dvema mladičkoma. Ker je veliko napisanega, da prelahki ježi med zimskim spanjem ne preživijo, smo jih hranili.