Paradižnik za ozimnico

Letošnja bera paradižnika zaenkrat ne bo ravno bogata. Je sicer poln, vendar droban. Sem že mislila, da je mož kupil sadike češnjevca. Tudi volovsko srce ne zasluži tega imena. Sedaj zori počasi in ga je ravno za sproti. Zadnjič je mož pripeljal taščin pridelek z Dolenjske. Tudi tam je bil bolj droben. Skuhala sem kečup.

 Paradižnik operem, razrežem odstranim zelene in rjave dele, skuham, da se zmehča, na cedilu odlijem vodo, ki jo spusti. Ohladim. 

Ta starejši mi to spasira s pasirko. Veliko let smo pasirali ročno. Vrteli pasirko, kot ročni kavni mlinček. Nekoč sem pa starejšemu rekla, dost mi je, poišči na netu električno pasirko. V trgovinah je niso imeli, smo jo pa dobili pri mimovrste.com. Delo z njo poteka veliko hitrejše in bolj čisto. Edino kar je zamudno je sestavljanje in pomivanje.
 

Spasirano goščo še prevrem, da se še zgosti. Dodam začimbe (sol, mlet poper, rdeča paprika, muškatni orešček, sladkor, kis), naložim v kozarce, na vrhu nalijem olivno olje in zaprem.

Ko je v kozarčkih, ne morem verjeti kako intenzivne rdeče barve je. Pa ne dodajam nobenih kemikalij. Kečup uporabljam največkrat za pizze, v juhah, za na špagete, rižote, golaže, popečene kruhke, ...