Radio S

Ravno včeraj, ko sem pospravljala, sem si zaželela glasbe. Prižgem radio. Iščem kanale. Sprva je bila glasba, nato se je pa začelo, Evropske novice pripravljene v sodelovanju z Brusljem, pa glasba, pa spet preveč govora. Sem preklopila, same reklame, bedna glasba, no nazadnje sem ujela Radio S. Poslušam glasbo: sami slovenski izvajalci, nobenih tujih, niti jugo muzike. Ko so se začeli začetni akordi kakšnega komada, sem pričakovala tujo glasbo, pa so začeli po slovensko.  Zanimivo. Reklamirajo se s: 100 % slovenska glasba.

Saj ti naši glasbeniki konec koncev izvajajo dobro muziko. Jih še premalo cenimo. Nekateri imajo prav lepa besedila, nekateri imajo rime zaradi rim in vsebina je prav mimo. Mi je pa všeč, da sem lahko tudi refrene ponovila za njimi. Saj pravijo, ga glasba poživi človeka. Slovenski glasbeniki so zelo različni. Eni so samo zaradi sebe, eni tako tako, eni povprečni, eni odlični, eni so pa super.

Prepoznala sem kar nekaj izvajalcev. Pa veliko jih je bilo, za katere nimam pojma kdo so. Sem malo tudi na netu prečekirala kdo je kdo.

Naj jih nekaj naštejem: Adi Smolar, Andrej Šifrer, Tomaž Domicelj, Siddharta, Neisha, Magnifico,  Alenka Godec, Peter Lovšin, Vlado Kreslin, Tabu, Nuša Derenda, Jani Kovačič, Nina Pušlar, Jan Plestenjak, Slavko Ivančič, California in reperji, o katerih nimam pojma. Samo Avseniki in Slaki so manjkali (ups, tega je dovolj na radiju Veseljak), ampak tudi brez njih je čisto v redu glasba.


Še posebej mi je bil všeč komad enega Primorca, kantavtorja, ki lepo zavija po primorsko. A tako, da ga še lahko razumeš. Ima odlično besedilo. Sem ga našla na netu: Iztok Mlakar. Republika Palma de Cocco je primerna za ta poletni čas.