Do sedaj sem dobila nekaj vabil na kadrovske razgovore. Vsak razgovor je stresen. Nikoli ne veš kako se boš odrezal. Sprva se nisem nič pripravljala in sem si rekla, da bom videla kako bo in bom že.
Prvo vabilo na razgovor sem dobila po telefonu. Nisem poslala prošnjo, temveč je bilo potrebno poklicati za razgovor. Kontaktna oseba mi je povedala kdaj in kje naj se zglasim. Pridem pravočasno, kakšne par minut prej in se napovem pri receptorki. Ta me najprej posadi na sedež, mi da vprašalnik in pisalo. Izpolnite, prosim! Dobro, pa pišem svoje podatke (da ne rečem od številke moje noge do telefonske številke mojega zadnjega šefa). Ko sem gotova, oddam in takrat me napoti v "garderobo". Da odložim površnik in se preobujem!? V copate. Halo!! Ja, za vse kandidatke so imeli copate. Torej, dajmo se čisto po slovensko preobut in prilagodit temu delodajalcu.
Nisem bila sama na razgovoru, bilo nas je okoli deset kandidatk, ki so šle skozi isto proceduro. Ko smo vse oddale izpolnjene vprašalnike in se "razkomotile", so nas povabili v sosednjo sobo z udobnimi fotelji ter nas posedli. Še v drugo sobo, k direktorju, so nas klicali posamezno. Ko me je direktor vprašal kaj sem, me je po prvih besedah "zabil", da bo že on ugotovil kaj in koga rabi. Tako sem izvedela kdo in kaj sem. Naredil mi je zvezdno analizo moje preteklosti in prihodnosti. "Naložil" mi je take, da bi lahko ali se vdrla v zemljo ali pa mu povedala "par krasnih". Ko mi je vse to poročal, nisem imela niti nobenih vprašanj niti me služba ni več zanimala. Po opravljenih razgovorih, smo se posedele nazaj v fotelje in počakale, da je opravil vse razgovore. Ena kandidatka je odšla vsa "penasta" ven. Direktor jo je pogrešil in nas spraševal kje je. Halo? Ali smo skupaj prišle? Je začel "bentit", da bo na zavod poklical, da naj jo kaznujejo. Halo!? Ali nimamo tudi mi, brezposelni, pravico izbirat delo in delodajalca. Sploh če ti ni všeč, kako te je ponižal, zakaj bi vztrajal na takšnem razgovoru.
Lastnica nam je predstavila podjetje, kaj delajo in kako se imajo. Nam predvajala reklamo o podjetju in potem nam nudila še 20 minutno sprostitev. Ja, sem skoraj zaspala, ker v mračnem prostoru, z "ommmm glasbo", se res lahko sprostiš po takšnem tretmaju. In sem pozabila, da mi morajo v Zaposlitveni dnevnik potrdit, da sem bila prisotna na razgovoru. No, pa nisem mogla uveljavljat povrnitve stroška prevoza na zavodu. Direktor je obljubil, da nam bo poslal odgovor po e-pošti do konca meseca. Vendar do konca julija 2013 nisem še nič dobila. Je pa od razgovora že več kot pet mesecev.
Koliko je bilo takšnih kandidatk? Kolikokrat je to podjetje že ponovilo takšno proceduro? In koliko razpisov so še ponovili? Prijateljica je bila tudi že prej na razgovoru pri tem delodajalcu. Samo razgovor je trajal po več dni zapored, po dve/tri ure. Ali s takim poslovanjem iščejo tudi morebitne nove stranke? Stranke, ki bodo kupile njihove storitve, da bodo bolj zaposljive. Da se bo njihova karma uskladila z novim delodajalcem?! Ne nas imeti za norce.
Na kakšne delodajalce naletiš med razpisi na Zavodu za zaposlovanje. Četudi preveriš na netu, na bizi.si, supervizorju in še kje, nikoli ne moreš vedeti na kaj boš naletel. In tudi takšni kadrovski razgovori se dogajajo. Verjetno to ni nobena posebnost. Verjetno so še slabši.
Ni komentarjev:
Objavite komentar