Ljubljanska trgatev

Tudi doma smo imeli trgatev. Belo grozdje, sorte Izabela, raste po brajdi. Zanjo skrbi mož. Jo privezuje in obrezuje, okopava, šprica in neguje. Sedaj v jeseni pa vsi navalimo in pobiramo grozdje - enako kot na trgatvah v vinogradih. Tudi postopek do pridelave mošta je enak. Letos grozdje ni bilo tako polno kot prejšnja leta. Seveda so si ga privoščile tudi ose, čebele in sršeni. Tako napadene jagode so nekje začele tudi gniti. In vso to nesnago smo morali pri obiranju sproti odstraniti.

Domače grozdje in grozdje nabrano na Dolenjskem, smo predelali v sok. Več ali manj, po nabiranju, vse delo opravi mož. Kakšen teden prej, je mož namakal leseno kadico. Da se je napila in ni več puščala tekočine. Nanjo je postavil mlin. Grozdje je zmlel in odlil sok. Zmleto grozdje je dal še v prešo in ga sprešal. Naslednji korak je bilo kuhanje soka. Po receptu naj bi se kuhal do 80° in na tej temperaturi še 10 minut. Ker pa se je enkrat že pokvaril, ga je kuhal do 100°C in še 10 minut. Ko sok vre, se začne na vrhu nabirati pena (smetana) z nečistočami. To je treba odstraniti, saj se na ta način sok čisti. Bister sok je mož nalil v inox sod. Ko je bil sok primerno ohlajen, ga je zalil s parafinom in pokril s plavajočim pokrovom ter še z vrhnjim pokrovom. Parafin naredi na vrhu soka plast, ki ne prepušča zraka in tako se sok ne more pokvarit. Ne more zavreti. Ko je sok hladen, ga lahko natakamo v vrčke. 

Mlin na leseni kadici

Prvi litri soka

Preša

Če ne gre zlepa, gre zgrda

Kuhanje soka

Nekaj litrov soka sem nalila tudi v steklenice. Postopek je bil enak kot zgoraj, samo na koncu sem ga nalila v vroče steklenice. V jumbo steklenice s pokrovčki. Na koncu sem vse skupaj zavila v brisače, da se je postopoma ohladil  (dva dni). 

Grozdi sok jantarjeve barve

Sodček poln soka

 

Vse skupaj se je nateklo okoli 95 litrov soka. Na dnu steklenic in soda se sicer nabere usedlina (gošča od grozdnega mesa). Kljub temu je sok odličen. Glede na prejšnje letine, je malce bolj kisel. Včasih je bil tako sladek, da je nekoč nekdo vprašal, če mu dodajamo med. Sam sok je še vedno preveč sladek, zato ga redčimo z vodo. Dober je tudi kot dodatek v čaju. Sedaj smo za celo leto preskrbljeni s sokom.

Čeprav je veliko dela s trto in z grozdjem, se celoletni trud splača. Doma pridelan sok veliko bolj cenimo. Že zaradi vloženega dela. In vemo kakšna je njegova vsebina. Ni dodanih nobenih E-jev, nobenih konzervansov, ojačevalcev okusa, umetnih barvil, vode, sladkorja. Je čisto naraven. Ne morem reči, da je eko. Trto je potrebno tudi špricati. Spomladi jo z raztopino modre galice (kuprablau). Poleti pa samo po potrebi, če se začne pojavljati kakšna bolezen ali po toči.

Poleg dobrega soka nam trta nudi tudi zaščito pred pogledi sosedov. Ne potrebujemo zidane ograje. Nekje naredi kar dobro senco in je lep poletni okras.