Marmelada s čokolado

Moj eksperiment s sadjem in čokolado je uspel. Kot sem predhodno že opisala, sem poizkušala kombinirat sadje in čokolado. Nekako so sadne kombinacije tako navadne. V kombinaciji s čokolado, se mi pa zdi bolj izbrane, bolj nenavadne.

Prva kombinacija: banane+jabolka+kokos+bela čokolada v koščkih. Ko sem kuhala marmelado, sem v kozarce dala plast marmelade in plast koščkov čokolade. Po odprtju kozarca, so bili na vrhu krogci strnjene maščobe. Seveda čokolada vsebuje maščobo, ki se je tako pojavila in strdila na vrhu. Tudi koščki čokolade med sadjem imajo kar preveč okusa po tej maščobi. To mi ni čisto nič všeč. Mogoče je kriva tudi izbira čokolade. Ostala kombinacija, sladkost banane in kislost jabolka, je čisto v redu. Kokos sicer daje malce arome, vendar je čisto nepotreben in je samo za "grickanje" (da si umažeš zobe). Končni rezultat: ni ravno uspela.

Bananina marmelada s čokolado

Marmelada s čokolado namazana na žemljo - dobra za zajtrk

Druga kombinacija: banane+jabolka+mlečna čokolada v koščkih. Enak postopek in enak rezultat, kot zgornja kombinacija.

Tretja kombinacija: vinogradniške breskve+jabolka+mlečna čokolada. Ko sem kuhala marmelado, sem čokoladne koščke na koncu vmešala med sadje. Po odprtju kozarčka so bili na vrhu marmelade samo majčkeni krogci maščobe. Okus marmelade je odličen, čisto drugačen, nekako žameten. Končni rezultat: odlično je uspela.

Četrta kombinacija: hruške+jabolka+burbonska vanilija+bela čokolada. Med kuhanjem sem čokoladne koščke vmešala na koncu kuhanja. Marmelada je odlična. Na vrhu ni bilo ničesar, nobene maščobe. Diši po burbonski vaniliji in hruškah. Okus je po svežih hruškah in žametni čokoladi. In ravno prav je sladka. Sploh ni potrebe po zmanjševanju količine sladkorja. Končni rezultat: odlično je uspela.

Hruškova marmelada z belo čokolado

Izboljšava postopka kuhanja marmelade s čokolado: čokolado je potrebno vmešati med kuhano sadje pred zaključkom kuhanja. Tako da se koščki raztopijo, ne čisto popolnoma. Samo toliko, da so še vidne temne/svetle sledi čokolade med sadjem. Tudi dodatek burbonske vanilije je odličen. Doda odlično aromo.

Čeprav prvi poizkusi niso ravno uspeli, bo marmelada vseeno dobra za namaz. Malce jo bo treba v kozarčku premešat, da se maščoba bolje porazdeli.

Uspeli marmeladi s čokolado sta zelo dobri na palačinkah. Dobri sta tudi kot dodatek v navadni čvrsti jogurt. Pa kot namaz na kruh, namaz na biskvit in verjetno bi se našla še kakšna druga možnost uporabe.

Ljubljanska trgatev

Tudi doma smo imeli trgatev. Belo grozdje, sorte Izabela, raste po brajdi. Zanjo skrbi mož. Jo privezuje in obrezuje, okopava, šprica in neguje. Sedaj v jeseni pa vsi navalimo in pobiramo grozdje - enako kot na trgatvah v vinogradih. Tudi postopek do pridelave mošta je enak. Letos grozdje ni bilo tako polno kot prejšnja leta. Seveda so si ga privoščile tudi ose, čebele in sršeni. Tako napadene jagode so nekje začele tudi gniti. In vso to nesnago smo morali pri obiranju sproti odstraniti.

Domače grozdje in grozdje nabrano na Dolenjskem, smo predelali v sok. Več ali manj, po nabiranju, vse delo opravi mož. Kakšen teden prej, je mož namakal leseno kadico. Da se je napila in ni več puščala tekočine. Nanjo je postavil mlin. Grozdje je zmlel in odlil sok. Zmleto grozdje je dal še v prešo in ga sprešal. Naslednji korak je bilo kuhanje soka. Po receptu naj bi se kuhal do 80° in na tej temperaturi še 10 minut. Ker pa se je enkrat že pokvaril, ga je kuhal do 100°C in še 10 minut. Ko sok vre, se začne na vrhu nabirati pena (smetana) z nečistočami. To je treba odstraniti, saj se na ta način sok čisti. Bister sok je mož nalil v inox sod. Ko je bil sok primerno ohlajen, ga je zalil s parafinom in pokril s plavajočim pokrovom ter še z vrhnjim pokrovom. Parafin naredi na vrhu soka plast, ki ne prepušča zraka in tako se sok ne more pokvarit. Ne more zavreti. Ko je sok hladen, ga lahko natakamo v vrčke. 

Mlin na leseni kadici

Prvi litri soka

Preša

Če ne gre zlepa, gre zgrda

Kuhanje soka

Nekaj litrov soka sem nalila tudi v steklenice. Postopek je bil enak kot zgoraj, samo na koncu sem ga nalila v vroče steklenice. V jumbo steklenice s pokrovčki. Na koncu sem vse skupaj zavila v brisače, da se je postopoma ohladil  (dva dni). 

Grozdi sok jantarjeve barve

Sodček poln soka

 

Vse skupaj se je nateklo okoli 95 litrov soka. Na dnu steklenic in soda se sicer nabere usedlina (gošča od grozdnega mesa). Kljub temu je sok odličen. Glede na prejšnje letine, je malce bolj kisel. Včasih je bil tako sladek, da je nekoč nekdo vprašal, če mu dodajamo med. Sam sok je še vedno preveč sladek, zato ga redčimo z vodo. Dober je tudi kot dodatek v čaju. Sedaj smo za celo leto preskrbljeni s sokom.

Čeprav je veliko dela s trto in z grozdjem, se celoletni trud splača. Doma pridelan sok veliko bolj cenimo. Že zaradi vloženega dela. In vemo kakšna je njegova vsebina. Ni dodanih nobenih E-jev, nobenih konzervansov, ojačevalcev okusa, umetnih barvil, vode, sladkorja. Je čisto naraven. Ne morem reči, da je eko. Trto je potrebno tudi špricati. Spomladi jo z raztopino modre galice (kuprablau). Poleti pa samo po potrebi, če se začne pojavljati kakšna bolezen ali po toči.

Poleg dobrega soka nam trta nudi tudi zaščito pred pogledi sosedov. Ne potrebujemo zidane ograje. Nekje naredi kar dobro senco in je lep poletni okras.

Divja družina

Jablane na drugi terasi so že odmetavale jabolka. Zato sva jih obrala. V eno gajbico sem ločila lepe in nepoškodovane. V drugo gajbico pa črvive in ogrižene. V vedro pa je mož nabral drobna, otolčena in nagnita jabolka.

Gajbice z jabolki je pospravil v hladno klet. Da bodo lepa še za pozimi, za ozimnico. Ostala pa bo  treba porabit čimprej.

Jabolka v vedru pa sva odnesla divji družini.  V bližnji gozd. Torej očetu, mami in 11 malčkom. Najprej je mož vrgel par jabolk in počakal. Kmalu se je zaslišalo lomastenje iz gozda. In prikazal se je oče merjasec. Kaj hitro je planil po jabolkih.

Oče merjasec

Kmalu za njim so se pokazali mladički z mamo merjaščevko. Mladički so letošnji spomladanci. Sprva so imeli po telesu lepe bele proge. Sedaj so pa že toliko večji, da so izginile. Cela družina je odeta v varovalno barvo, tako da jih kar težko vidimo v naravi in na slikah. 

Malček

Družina: oče+mama+?mladičkov

Med kruljenjem so veselo pomalicali celo vedro jabolk. Malo so se tudi zravsali, krulili in cvilili. Vsak je dobil svojo porcijo. Ko je zmanjkalo jabolk, so odlomastili nazaj v hosto. Divja družina je lepo spravljena na varnem, za visoko ograjo. Tako pridejo na obisk in se pokazat, kadar jim sosedje namečejo sadje in zelenjavo. Za posladek. Kosilo pa tako najdejo v gozdu. Pa tudi lastnik jih krmi.

Dolenjska trgatev

Z možem sva šla na Dolenjsko. Na trgatev. Pobrati belo grozdje na brajdi. Pri nabiranju je bilo treba iz posameznih grozdov odstraniti vse nagnite, suhe in bolne jagode. Končni nabirek je bil veliko večji kot lani. Grozdje sva odpeljala domov, da ga bomo predelali v sok.

Tudi pri sosedovih imajo lepo grozdje. Z mrežo je zaščiteno pred ptiči in točo. Plastenke s sokom so pa pasti za ose, muhe in sršene. Tudi mož je eno leto nastavil takšne pasti. Ga je pa vseeno skrbelo, da se ne bi ujele tudi čebele. In je spraznil plastenko. Med vso našteto golaznijo ni bilo niti ene čebele. Zanimivo.

Pri nekaterih sosedih so že pobrali grozdje. Letos ga je količinsko več kot lani, vendar je manj sladek. Vseeno bo odlično vino. Torej, čakamo Martinovo.

Mačje barabe

Mož je postavil zaščito iz letvic in bele koprene. Lepo je naredil "steklenjak", da mladi fižol zaščiti pred meglo in nižjimi temperaturami. Vse lepo in prav, samo mačke so našle novo, čisto in toplo ležišče. Prvi dan je Tigi sedel sredi letvic in gledal kam bi stopil na kopreno. Ker se mu ni zdelo varno je šel dol. Ko sem ga opazila, je bila ena luknja že v kopreni in spodaj pomendran fižol.

No, potem je tam našla zavetje tudi Mici. Na eni strani.

Meki se je pa zraven ulegel, kot bi jo varoval. Na gredo posejano z motovilcem. Verjetno bo motovilec sedaj bolj rasel, ko ga je takole pogrel.

In naslednji dan Mica na drugi strani. V viseči postelji. Ki ji je tako zelo ugajala, da je kar norela. Se vrtela.  Se igrala. Pokazala kremplje. Praskala po kopreni. Lovila svoj rep. In nazadnje se skobacala ven.

Rezultat: naredila luknjo. In seveda poležala fižol.

Še ena luknja je "nastala". Prav hitro jo je okupiral Beni. Kot bi bil v zavetju in se nastavljal sončku.

Ja, takšne barabe so mačke. Najdejo vsako čisto krpo in jo hitro posvojijo. Še posebej, če kaj pade z balkona. Kakšna brisača, odeja, pulover, ... So pravi posvojitelji. Vse je dobro za njihovo posteljo.